5 mitov o govorici telesa

1. Govorica telesa predstavlja 93%    
    komunikacije

Temelj tega mita je znamenita študija, ki jo je pred desetletji izvedel dr. Albert Mehabrian, in se popularno glasi nekako takole: 7-38-55 

"celotno sporočilo sprejemamo 7% preko pomena besed, 38% preko glasu (jakost, hitrost...), 55% pa preko govorice telesa. 

Vendar pa Mehabrian v resnici nikoli ni trdil, da lahko gledamo film v npr. nekem nam nepoznanem jeziku, pri tem pa smo lahko brez skrbi, saj ga bomo kar 93% razumeli s tem, ko bomo poslušali in opazovali govorico telesa. 
Njegove raziskave so bile usmerjene v sporočila čustvenih stanj. Konkretno:  ali vam je nekaj všeč ali ne. Neverbalni vidik komunikacije zato ne bo doprinesel 93% k celotnemu sporočilu, temveč bo predvsem razkril subtilna čustva, motive in emocije, ki se skrivajo v ozadju. Ljudje v veliki meri namreč sodimo glede na  emocionalno vsebino sporočila in ne zgolj po intelektualni zasnovi sporočila.

---

2. Lažnivci se izogibajo očesnemu stiku

Verjetno gre za enega največjih mitov o lažnivcih in govorici telesa. Medtem ko imajo nekateri lažnivci (še posebej otroci) res težave pri vzdrževanju stika z očmi, večina "pravih" lažnivcem prav skozi očesni stik kompenzira svoje laži in dokazuje, da "res" ne laže. Pogosto ga zato vzdržuje celo predolgo. 

3. Prekrižane roke na prsih vedno pomenijo odpor

Prekrižane roke na prsih dejansko lahko sporočajo odpor, še posebej, če nekdo takšen položaj zavzame takoj, ko ste vi nekaj močneje poudarili. Vendar pa takšen položaj rok lahko pomeni še marsikaj drugega. Na predavanjih ljudje v prvih vrstah pogosto prekrižajo roke. Vsaj na začetku. Pred seboj pač nimajo nobene "zaščite", kot jo imajo ljudje v drugi in ostalih vrstah. Podobno je tudi v hladnem prostoru, kjer takšna drža rok pomeni dodatno zaščito pred izgubo temperature telesa ali pa na dogodkih, kjer so ljudje utrujeni in prekrižajo roke preprosto zato, da jim v miru počivajo v naročju. 

4. Iz smeri pogleda lahko ugotovimo, ali človek laže

Gre za idejo, ki jo promovira NLP (nevrolingvistično programiranje). Skladno z njo poenostavljeno sledi, da pogled v desno kaže na laganje, pogled v levo pa na govorjenje resnice. Pred kratkim so prav na to temo na Univerzi v Edinburghu izvedli tri različne študije. Rezultati so pokazali, da dejansko ne obstaja nekakšna globlja povezava med smerjo pogleda in tem ali oseba laže ali ne. 
Primernejše je, da med opazovanjem ugotovite "standardno" obnašanje ne glede na smeri pogleda zato, da boste kasneje lahko opazili pomembnejše odklone. Na univerzi v Buffalu so računalniški strokovnjaki razvili računalniško vodeni detektor laži, ki meri gibanje oči in tempo mižikanj. Z njim uspejo prepoznati laži v kar 80% primerov. Vse skupaj deluje zelo podobno, kot je bil predlog. Sistem najprej vzpostavi izhodišče skozi "standardne" gibe posameznika, nato pa na podlagi meritev odklonov od standardnega obnašanja izračunava verjetnost, da je prišlo do laži.

5. Načrtna uporaba govorice telesa deluje umetno

To je zelo pogosto slišan mit, še posebej pri tistih, ki imajo opravka z javnimi nastopi in se zavedajo, da je vaja del obvezne priprave na nastop. 
Zanimivo, da ob tem pozabljajo, da sporočilo komuniciramo preko dveh kanalov: verbalno in neverbalno. Priprava je pomembna za oba kanala. Večina javnih osebnosti občasno obišče ali najame strokovnjaka za govorico telesa prav zato, da se glede na vsebino in namen govora, ta tudi ustrezno neverbalno uskladi.