Očesni stik oz. njegovo pomanjkanje, je po besedah socialnega psihologa in strokovnjaka za mikro izraze obraza, dr. Marka Franka, eden od najbolj NAROBE razumljenih vidikov zavajanja in prikrivanja.

Vsepovsod je mogoče zaslediti priporočila     (še posebej pri NLP-nevro lingvističnem programiranju), da imata normalen očesni stik in podaljšani očesni stik (buljenje) skrit pomen.

Pogled v desno zgornjo smer npr. naj bi pomenil, da človek nekaj konstruira in posledično celo, da si izmišljuje. Pogled v levo zgornjo smer, da se spominja. Če človek gleda neposredno v vas, da vam laže. In tako dalje.

Pa je res kaj na tem?

Obstaja preko 30 študij na različnih ameriških inštitutih, kjer se je prav posebej preučevalo očesni stik in različne spremenljivke med laganjem. In večina teh študij je pokazala, da je precej malo na tem.

Dr.Frank navaja, da je kar 6 od omenjenih 30-ih študij preučevalo ti. averzijo zrenja, gledanje stran od objekta, na katerega smo bili pozorni pred tem. V vseh šestih študijah so prišli do do zaključkov, da ni omembe vrednejše spremembe glede na laganje ali govorjenje resnice.

Študije, opravljene pred nekaj leti, so ponovno pripeljale do enakih zaključkov. Leta 2008 je dr. Stephen Porter z univerze Dalhousie University objavil študijo, ki jo je poimenoval “Lying? The Face Betrays Deceiver’s True Emotions, But In Unexpected Ways” (prevod: „Laganje? Obraz izdaja prava čustva tistega, ki zavaja. Vendar na nepričakovan način.“)

Porter je ugotovil, da obraz dejansko izdaja lažnivca, vendar ne na takšen stereotipen način, kot radi verjamemo. Po njegovem niso „ smeri pogleda oči, potno čelo ali podaljšan nos (kot pri Ostržku) tisto, na kar naj bi se osredotočili. Lažnivca razkrijejo drugi elementi obraza – kratki ‘prehodi“ med „narejenimi“ obrazi so tisti, ki omogočajo prikaz pravih čustev na obrazu.“

A kljub obilju znanstvenih dokazov, da očesni stik nima veliko z laganjem, se je izvedla obsežna študija, ki jo je izvajalo 90 znanstvenikov na preko 5000 ljudeh v 75 državah po svetu o tem, kaj ljudje verjamejo o lažnivcih. 
Odgovor številka ena, ne glede na lokacijo, kulturo, raso itd. je (napačno!), da vas lažnivec ne bo gledal v oči. 
To prepričanje najdemo celo v svetih hinduističnih spisih, starih preko 3.000 let.

Zakaj to napačno prepričanje sploh obstaja?

Kljub temu, da ni enostavnega odgovora na to vprašanje, dr. Frank predvideva, da bi to lahko bilo povezano z obnašanjem otroka med laganjem ali prikrivanjem. Trdi celo, da je očesni stik z otrokom dober pokazatelj zavajanja pri manjših otrocih – verjetno zaradi občutka krivde. Vendar pa se potem, ko ti otroci odrastejo in socializirajo, naučijo obdržati očesni stik prav zato, da jih druge ne odkrijejo pri laži.

Odrasli v veliki večini dobro obvladajo vzdrževanje očesnega stika med laganjem (več tudi TUKAJ). 
Vendar pa prepričanje, ki je povezuje dolžino očesnega stika z laganjem, živi naprej.

Zanimiv video (Stan B.Walters) na to temo v angleškem jeziku:

Vir: TUKAJ

Pri prikrivanju je dobro čim prej sprejeti preprosto dejstvo, da preprosto ne obstaja enostavna gesta, izraz na obrazu ali pa trzaj mišice, ki bi nam neposredno povedal, da nas nekdo zavaja.

Obstajajo le indici, da je človek slabo pripravljen in signali, ki kažejo na emocionalne odklone, ki ne ustrezajo osnovni emocionalni liniji osebe, ki jo opazujemo. In prav to je tisto, na kar se lahko opremo pri prepoznavanju zavajanja.


 Poglejmo si nekaj pogostih izrazov pri ocenjevanju resnice oz zavajanja:

- Ne-verjetje-resnici je takrat, ko tisti, ki laž prepozna, zmotno pripiše laž osebi, ki govori resnico
- Napaka verjetja-laži je takrat, ko tisti, ki laž prepozna, lažnivcu zmotno pripiše, da govori resnico 
- Možnost napačne presoje ravnanja osebe, ki se sicer nekoliko čudno vede, vendar v resnici ne laže (Brokaw nevarnost)
- Othelova napaka, kjer se osebi, ki govori resnico, ne verjame
- Ugotavljanje "normalnega" vedenja (benchmarking), kjer ugotavljamo, kako se oseba vede naravno
- Oblaki oz. "vroče točke" so skupine dveh ali več indicev zavajanja, ki se zgodijo v zelo kratkem času  

Za boljši občutek o laganju, mikro izrazih obraza in telesa ter povezovanju le-teh v celotno sliko je v nadaljevanju zanimiv video posnetek:

Zakaj ima laž kratke noge?

 Razloge, zakaj ima laž kratke noge, lahko v grobem razdelimo v tri skupine:

1. Strah, da nas bodo ujeli pri laži (strah pred prijetjem)
2. Oseba se počuti kriva, ker zavaja ciljno osebo (krivda lažnivca)
3. Užitek, da ciljna oseba verjame lažnivcu (užitek ob prevari)

Pri laganju so najpogosteje prisotna sledeča čustva: strah, krivda in užitek (v obliki užitka ob prevari).
Strah pred prijetjem je strah posameznika, da ga bodo ujeli na laži.
Krivda lažnivca se pokaže skozi signale vsakič,  ko lažnivec kaže znake občutka krivde ob laganju drugi osebi. Z drugimi besedami, ob laganju se počuti slabo.
Užitek ob prevari se lažnivcu običajno prikaže kot prikrit nasmešek, ko ima občutek, da:

1. je izziv oseba, kateri se laže, tj., da je znana po tem, da jo je težko prevarati
2. je izziv laž glede na vsebino ali pa naravo tega, kar je potrebno prirediti
3. ostali skrbno spremljajo ali vedo za laž in so očarani nad predstavo, ki jo izvaja lažnivec

 Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem prepoznavanja znakov prikrivanja s pomočjo govorice telesa, so sposobni zelo točno prepoznati, ali človek govori resnico ali laže. Pri svojem delu običajno uporabljajo video posnetke. 
(Frank, Feeley, Servoss, & Paolantonio, 2004).

Kljub temu, da obstajajo posamezni gibi, ki nakazujejo laganje, ne obstaja kakšen gib ali signal telesa, ki bi že sam po sebi pomenil prikrivanje oz. zavajanje, Obstajajo zgolj signali, preko katerih lahko šolana oseba prepozna skupino informacij in signalov o posameznikovih čustvih (emocionalnih stanjih), ki ne sodijo v celotno sliko na način, da bi podpirali resnico govorjene besede.

  Pamela Meyer, trenutno zelo popularna avtorica knjige na temo laganja, se  npr. v svoji knjigi sklicuje na znanstveno definicijo laži, ki je nekakšen povzetek misli večih uveljavljenih avtorjev kor so Vrij,  Ekman in DePaulo. 
Spodaj je tudi posnetek njenega nastop na to temo na enem od TED dogodkov (v angleškem jeziku). 

Njena  definicija laži je:
 
Laž je zavesno posredovano sporočilo drugi osebi z namenom, da brez naše vnaprejšnje najave naše namere vzdržujemo napačna prepričanja ali zaključke.

Da bi laž lahko obstajala, mora laž

1. vključevati napačno trditev ali videz
   
2. imeti naslovnika
3. vsebovati namero prevare. (Če ni namere, gre za iskreno napako)