Očesni stik oz. njegovo pomanjkanje, je po besedah socialnega psihologa in strokovnjaka za mikro izraze obraza, dr. Marka Franka, eden od najbolj NAROBE razumljenih vidikov zavajanja in prikrivanja.

Vsepovsod je mogoče zaslediti priporočila     (še posebej pri NLP-nevro lingvističnem programiranju), da imata normalen očesni stik in podaljšani očesni stik (buljenje) skrit pomen.

Pogled v desno zgornjo smer npr. naj bi pomenil, da človek nekaj konstruira in posledično celo, da si izmišljuje. Pogled v levo zgornjo smer, da se spominja. Če človek gleda neposredno v vas, da vam laže. In tako dalje.

Pa je res kaj na tem?

Obstaja preko 30 študij na različnih ameriških inštitutih, kjer se je prav posebej preučevalo očesni stik in različne spremenljivke med laganjem. In večina teh študij je pokazala, da je precej malo na tem.

Dr.Frank navaja, da je kar 6 od omenjenih 30-ih študij preučevalo ti. averzijo zrenja, gledanje stran od objekta, na katerega smo bili pozorni pred tem. V vseh šestih študijah so prišli do do zaključkov, da ni omembe vrednejše spremembe glede na laganje ali govorjenje resnice.

Študije, opravljene pred nekaj leti, so ponovno pripeljale do enakih zaključkov. Leta 2008 je dr. Stephen Porter z univerze Dalhousie University objavil študijo, ki jo je poimenoval “Lying? The Face Betrays Deceiver’s True Emotions, But In Unexpected Ways” (prevod: „Laganje? Obraz izdaja prava čustva tistega, ki zavaja. Vendar na nepričakovan način.“)

Porter je ugotovil, da obraz dejansko izdaja lažnivca, vendar ne na takšen stereotipen način, kot radi verjamemo. Po njegovem niso „ smeri pogleda oči, potno čelo ali podaljšan nos (kot pri Ostržku) tisto, na kar naj bi se osredotočili. Lažnivca razkrijejo drugi elementi obraza – kratki ‘prehodi“ med „narejenimi“ obrazi so tisti, ki omogočajo prikaz pravih čustev na obrazu.“

A kljub obilju znanstvenih dokazov, da očesni stik nima veliko z laganjem, se je izvedla obsežna študija, ki jo je izvajalo 90 znanstvenikov na preko 5000 ljudeh v 75 državah po svetu o tem, kaj ljudje verjamejo o lažnivcih. 
Odgovor številka ena, ne glede na lokacijo, kulturo, raso itd. je (napačno!), da vas lažnivec ne bo gledal v oči. 
To prepričanje najdemo celo v svetih hinduističnih spisih, starih preko 3.000 let.

Zakaj to napačno prepričanje sploh obstaja?

Kljub temu, da ni enostavnega odgovora na to vprašanje, dr. Frank predvideva, da bi to lahko bilo povezano z obnašanjem otroka med laganjem ali prikrivanjem. Trdi celo, da je očesni stik z otrokom dober pokazatelj zavajanja pri manjših otrocih – verjetno zaradi občutka krivde. Vendar pa se potem, ko ti otroci odrastejo in socializirajo, naučijo obdržati očesni stik prav zato, da jih druge ne odkrijejo pri laži.

Odrasli v veliki večini dobro obvladajo vzdrževanje očesnega stika med laganjem (več tudi TUKAJ). 
Vendar pa prepričanje, ki je povezuje dolžino očesnega stika z laganjem, živi naprej.

Zanimiv video (Stan B.Walters) na to temo v angleškem jeziku:

Vir: TUKAJ

1. Govorica telesa predstavlja 93%    
    komunikacije

Temelj tega mita je znamenita študija, ki jo je pred desetletji izvedel dr. Albert Mehabrian, in se popularno glasi nekako takole: 7-38-55 

"celotno sporočilo sprejemamo 7% preko pomena besed, 38% preko glasu (jakost, hitrost...), 55% pa preko govorice telesa. 

Vendar pa Mehabrian v resnici nikoli ni trdil, da lahko gledamo film v npr. nekem nam nepoznanem jeziku, pri tem pa smo lahko brez skrbi, saj ga bomo kar 93% razumeli s tem, ko bomo poslušali in opazovali govorico telesa. 
Njegove raziskave so bile usmerjene v sporočila čustvenih stanj. Konkretno:  ali vam je nekaj všeč ali ne. Neverbalni vidik komunikacije zato ne bo doprinesel 93% k celotnemu sporočilu, temveč bo predvsem razkril subtilna čustva, motive in emocije, ki se skrivajo v ozadju. Ljudje v veliki meri namreč sodimo glede na  emocionalno vsebino sporočila in ne zgolj po intelektualni zasnovi sporočila.

2. Lažnivci se izogibajo očesnemu stiku

Verjetno gre za enega največjih mitov o lažnivcih in govorici telesa. Medtem ko imajo nekateri lažnivci (še posebej otroci) res težave pri vzdrževanju stika z očmi, večina "pravih" lažnivcem prav skozi očesni stik kompenzira svoje laži in dokazuje, da "res" ne laže. Pogosto ga zato vzdržuje celo predolgo. 

3. Prekrižane roke na prsih vedno pomenijo odpor

Prekrižane roke na prsih dejansko lahko sporočajo odpor, še posebej, če nekdo takšen položaj zavzame takoj, ko ste vi nekaj močneje poudarili. Vendar pa takšen položaj rok lahko pomeni še marsikaj drugega. Na predavanjih ljudje v prvih vrstah pogosto prekrižajo roke. Vsaj na začetku. Pred seboj pač nimajo nobene "zaščite", kot jo imajo ljudje v drugi in ostalih vrstah. Podobno je tudi v hladnem prostoru, kjer takšna drža rok pomeni dodatno zaščito pred izgubo temperature telesa ali pa na dogodkih, kjer so ljudje utrujeni in prekrižajo roke preprosto zato, da jim v miru počivajo v naročju. 

4. Iz smeri pogleda lahko ugotovimo, ali človek laže

Gre za idejo, ki jo promovira NLP (nevrolingvistično programiranje). Skladno z njo poenostavljeno sledi, da pogled v desno kaže na laganje, pogled v levo pa na govorjenje resnice. Pred kratkim so prav na to temo na Univerzi v Edinburghu izvedli tri različne študije. Rezultati so pokazali, da dejansko ne obstaja nekakšna globlja povezava med smerjo pogleda in tem ali oseba laže ali ne. 
Primernejše je, da med opazovanjem ugotovite "standardno" obnašanje ne glede na smeri pogleda zato, da boste kasneje lahko opazili pomembnejše odklone. Na univerzi v Buffalu so računalniški strokovnjaki razvili računalniško vodeni detektor laži, ki meri gibanje oči in tempo mižikanj. Z njim uspejo prepoznati laži v kar 80% primerov. Vse skupaj deluje zelo podobno, kot je bil predlog. Sistem najprej vzpostavi izhodišče skozi "standardne" gibe posameznika, nato pa na podlagi meritev odklonov od standardnega obnašanja izračunava verjetnost, da je prišlo do laži.

5. Načrtna uporaba govorice telesa deluje umetno

To je zelo pogosto slišan mit, še posebej pri tistih, ki imajo opravka z javnimi nastopi in se zavedajo, da je vaja del obvezne priprave na nastop. 
Zanimivo, da ob tem pozabljajo, da sporočilo komuniciramo preko dveh kanalov: verbalno in neverbalno. Priprava je pomembna za oba kanala. Večina javnih osebnosti občasno obišče ali najame strokovnjaka za govorico telesa prav zato, da se glede na vsebino in namen govora, ta tudi ustrezno neverbalno uskladi.